Ljubljana – Zakon o dohodnini premožnejšim fizičnim osebam omogoča, da se s premišljenim nakupom in prodajo določenih delnic popolnoma izognejo plačilu davka na dobiček od prodaje nepremičnin in vrednostnih papirjev.

Prvič objavljeno 7. septembra 2012 v časniku Delo

Kako se, če imate dovolj pod palcem, z minimalnimi stroški legalno izognete plačilu 20-odstotnega davka na dobiček od prodaje delnic, nepremičnin in drugih vrednostnih papirjev? Izkoristite lahko določbo v zakonu o dohodnini, ki vam za vsak nakup in prodajo posamezne delnice priznava en odstotek normiranega stroška od vrednosti te delnice. Ta strošek se na koncu leta šteje kot kapitalska izguba. A dejanski stroški so pri večjih poslih z delnicami, ki si jih lahko privoščijo bogati, precej nižji od enega odstotka vrednosti. Zato si lahko legalno ustvarite izgubo »na papirju«, s katero si znižate davčno osnovo.

Za lažjo razlago si najprej poglejmo hipotetičen primer obračunavanja stroškov nakupa delnic. Če v enem davčnem letu kupite delnico podjetja A za 100 evrov in jo nato prodate za 110 evrov, vam zakon kot kapitalsko izgubo prizna en odstotek stroškov za nakup in za prodajo delnice, torej skupaj 2,10 evra stroška posla. Dvajsetodstotni davek na kapitalski dobiček boste tako plačali le od 7,90 evra, in ne od desetih evrov, kolikor je razlika med nakupno in prodajno vrednostjo delnice. Pri tem ni pomembno, ali so bili dejanski stroški nakupa in prodaja delnice višji ali nižji od enega odstotka.

Primer v praksi

Kako lahko izkoristite določbo o normiranih stroških? Vzemimo na primer, da ste si v enem davčnem letu, torej od januarja do decembra, s prodajo nepremičnin in vrednostnih papirjev ter drugih finančnih instrumentov ustvarili en milijon evrov kapitalskega dobička. Od tega bi morali državi po zakonu o dohodnini plačati 200.000 evrov davka.

Ta milijon lahko še pred koncem davčnega leta položite na trgovalni račun pri eni izmed borznoposredniških družb ali bank. Zadnje zaračunajo za nakup in prodajo delnic, če imate na računu določeno število sredstev, precej manjše provizije od enega odstotka vrednosti posla. Na primer, platforma za trgovanje z delnicami danske investicijske banke Saxo, ki jo uporabljajo tudi nekatere naše borznoposredniške hiše, zaračuna za nakup posamezne delnice na ameriških borzah le dva dolarska centa provizije. Zdaj morate le še najti takšno delnico oziroma finančni instrument, ki je visoko likviden (na trgu je zanjo dovolj ponudbe in povpraševanja) in ima čim večjo tržno ceno. Za naš primer lahko vzamemo delnico družbe tretjega najbogatejšega zemljana Warrena Buffetta Berkshire Hathaway. Delnica Berkshira je trenutno vredna okoli 100.000 evrov.

Za milijon evrov kupite in nato takoj prodate deset delnic Berkshire Hathaway. Dejanski stroški nakupa prek platforme Saxo Bank znašajo 40 dolarskih centov, davčna uprava pa vam ob poslu prizna 20.000 evrov kapitalske izgube. Ker ta izguba znižuje celotno letno davčno osnovo dobička na kapital, ste si za 40 dolarskih oziroma slabih 33 evrskih centov davčno osnovo znižali za 20.000 evrov. Tudi če ste bili pri trgovanju nepazljivi ter ste med nakupom in prodajo posamezne delnice realizirali na primer nekaj deset evrov izgube, ste si z nekaj 100 evrov stroškov prihranili plačilo 4000 evrov davka. Postopek ponovite še z vrednejšimi delnicami drugih podjetij, dokler ne pokrijete celotne davčne osnove (postopka ne morete ponoviti z delnicami istega podjetja, saj zakon, poenostavljeno rečeno, določa, da se ponovna izguba od delnic nekega podjetja upošteva šele, če je ponoven posel z njimi sklenjen najmanj en mesec po prvotnem nakupu).

Kot alternativo lahko, če ste pripravljeni tvegati več, celoten postopek izvedete tudi z delnicami ene same družbe. Določene banke in borznoposredniške družbe namreč bogatejšim strankam omogočajo, da kupijo delnice v vrednosti tudi do stokratne višine sredstev na trgovalnem računu posameznika. Razliko založi banka, in če vrednost delnic pade za več, kot je vaših sredstev na računu, banka vaše delnice avtomatsko proda, da prepreči lastno izgubo. V našem primeru bi morali tako naenkrat kupiti in nato takoj prodati za 50 milijonov delnic družbe Berkshire Hathaway, s čimer bi si ustvarili za milijon evrov normiranih stroškov in s tem davčno osnovo popolnoma izničili. Dejanski strošek izvedbe operacije pa bi bil 20 dolarjev. Ta alternativa je bolj tvegana, saj vse stavite na eno delnico, katere vrednost lahko v času med nakupom in prodajo precej pade. Je pa hitrejša od prve možnosti.

Statistike o uporabi metode ni

Nemogoče je natančno ugotoviti, kako razširjena je zgornja metoda. Davčna uprava namreč ne spremlja statistike o višini priznanih normiranih stroškov. Zato smo se obrnili na nekaj borznih posrednikov in finančnih strokovnjakov, ki niso hoteli biti imenovani. Eden izmed njih nam je povedal, da se je s takšnimi primeri že srečal. Vsi pa so potrdili, da je izraba normiranih stroškov mogoča z relativno nizkim tveganjem, če le imate dovolj denarja – najmanj okoli 100.000 evrov. Menda so svojim najboljšim strankam zgoraj opisane storitve pred krizo, ko so bili kapitalski dobički visoki, ponujalo vsaj nekaj naših borznoposredniških družb. Davčna uprava zadeve uradno ni hotela komentirati, s finančnega ministrstva pa so nam sporočili, da je za komentar pristojna davčna uprava.