Podjetju Mirage je sodišče zaradi prekinitve pogodbe za izdelavo avtomobilskih nalepk junija letos prisodilo kar 8,3 milijona evrov odškodnine. A Mirage ima na sodišču vloženo še eno tožbo, v kateri zahteva še 3,67 milijona evrov odškodnine zaradi prekinitve posla za tiskanje potnih listov. Tega je država  enostransko prekinila le pol leta pred iztekom pogodbe s podjetjem.

Članek je obljavljen tudi v časniku Delo

Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2006, le pol leta pred njenim iztekom, Mirageu enostransko prekinilo pogodbo za tiskanje potnih listov. To bi državo zdaj lahko stalo dodatne milijone, saj je podjetje že leta 2008 vložilo tožbo zaradi prekinitve pogodbe. O tožbenem zahtevku bo sodišče predvidoma odločilo do konca leta.

Država je pogodbo za tiskanje potnih listov s konzorcijem Cetis-Mirage podpisala 7. aprila 2000, nam je pojasnil odvetnik Miragea, Borut Škerlj, ki v imenu lastnika podjetja Roberta Rotarja komunicira z mediji. Pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas, a z dveletnim odpovednim rokom. Zanimivo je, da sta podjetji posel dobili brez javnega razpisa. MNZ je k oddaji ponudbe namreč pozval le družbe Cetis, Mirage in Radeče papir. Po pojasnilu MNZ je takratni zakon zaradi zaupne narave naročila tak postopek dovoljeval. Specifikacije potnih listov so zaradi nevarnosti ponarejanja namreč tajne.

Tudi Radeče papir ni ostal praznih rok, saj so se vsa tri podjetja združila in oddala skupno ponudbo. Tako sta Cetis in Mirage kot enakovredna partnerja dobila posel tiskanja potnih listov, Radeče papir pa je postal dobavitelj papirja.

Od pogodbe odstopili šest mesecev pred potekom

Kmalu po nastopu vlade Janeza Janše decembra leta 2004 je notranje ministrstvo pod vodstvom Dragutina Mateja odpovedalo pogodbo z Mirageom in Cetisom. Po zagotovilih odvetnika Miragea Boruta Škerlja sta se podjetji še sredi januarja 2005 z MNZ dogovarjali, kako nadaljevati posel s potnimi listi. Prvega februarja je ministrstvo nenadoma odpovedalo pogodbo s podjetjema in s tem je začel teči dveletni odpovedni rok.

A le pol leta pred iztekom odpovednega roka, 25. avgusta 2006, je MNZ odstopil od pogodbe. Že sredi leta 2005 je namreč ministrstvo objavilo nov, tokrat javni razpis za izdelavo potnih listov. Na razpis sta se spet prijavila Mirage in Cetis. Dobil ga je zadnji, ponudba Miragea pa je bila izločena kot tehnično pomanjkljiva.

Po pojasnilih ministrstva so se za odpoved pogodbe konzorciju Cetis-Mirage odločili zaradi izdelave novih, biometričnih potnih listov. Po odločbi evropske komisije so morale namreč vse članice EU do 28. avgusta 2006 v potni list vključiti biometrični element, torej čip, ki omogoča obrazno prepoznavo imetnika potnega lista. Ministrstvo je takrat po njihovih besedah sprejelo stališče, »da zaradi zahtevnosti in kompleksnosti ni mogoče govoriti o nadgradnji veljavnega potnega lista (in skleniti aneksa k veljavni pogodbi), temveč gre lahko le za nov dokument, s popolnoma novimi tehničnimi in varnostnimi značilnostmi«. Odvetnik Škerlj se s tem ne strinja – meni, da bi vgradnjo čipa, ki tehnično ni tako zahtevna, lahko izvajalo tudi podjetje Mirage.

Cetis je sicer potne liste nato sam izdeloval ceneje kot v konzorciju z Mirageom. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z ministrstva za notranje zadeve, sta Mirage in Cetis potni list z 32 stranmi med letoma 2001 in 2006 izdelala po ceni 6522 tolarjev. Po letu 2006 je Cetis za en izvod potnega lista zaračunal 5777 tolarjev.

Le 88.000 evrov neposredne škode

Ker MNZ ni mogel počakati pol leta do izteka odpovednega roka, zahteva Mirage v tožbi od države, ki jo je vložil junija 2008, 3,67 milijona evrov odškodnine. Odvetnik Škerlj nam je povedal, da je zahtevek »nekoliko napet«, saj je imel Mirage z odpovedjo pogodbe zaradi uničenja zalog le za 88.000 evrov neposredne škode. Višjo odškodnino podjetje zahteva zaradi »odpovedi pogodbe ob neprimernem času«: prvotno je bilo namreč v pogodbi menda navedeno, da bo Mirage izdelal najmanj 1,7 milijona potnih listov, naredil pa jih je le dober milijon.

Sodišče o tožbi odloča že pet let, po mnenju Škerlja bi sodbo lahko podalo konec letošnjega leta. Eden izmed razlogov za dolgotrajnost postopka je po besedah Škerlja tudi počasno delo sodnega izvedenca Boruta Gržiniča, ki mnenje pripravlja že od marca lani. Zaradi počasnosti je po navedbah Škerlja Gržinič od sodišča že dobil 500 evrov kazni. Gržinič, sicer lastnik svetovalnega podjetja za podjetniško in poslovno svetovanje Anabana, d. o. o., nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da je res sodni izvedenec v omenjeni zadevi, na preostala vprašanja pa ni želel odgovoriti. Obe strani bosta po končanem postopku imeli še možnost pritožbe.

Ministrstvo se je že opeklo z nalepkami

Ravnanje države v primeru odpovedi pogodbe tiskanja potnih listov je podobno njeni odpovedi pogodbe o tiskanju avtomobilskih nalepk. V začetku junija je namreč višje sodišče Mirageu pravnomočno dodelilo odškodnino v višini 8,3 milijona evrov. Na spletni strani ministrstva je navedeno, da je MNZ pogodbo sklenil 27. novembra 2001 za dobo pet let. Aprila 2005, torej 19 mesecev pred iztekom, je ministrstvo enostransko odstopilo od pogodbe. Razlog za to je bil sprejet zakon, ki je avtomobilske nalepke ukinil. Tudi to javno naročilo je bilo Mirageu dano brez javnega razpisa.

Na ministrstvu so še zapisali, da je stroka leta 2005 pravočasno opozarjala na pasti predčasne prekinitve pogodbe. Izdelanih je bilo več pravnih mnenj, ki so opozarjala na škodo morebitne prekinitve pogodbe, med njimi je bilo pravno mnenje MNZ in dve mnenji državnega pravobranilstva.