V Sloveniji nimamo poenotenega sistema spremljanja kakovosti nege in oskrbe v domovih za starejše, ki bi bil ustvarjen posebej za ta namen. Zato o trenutni kakovosti dela domov za starejše ne moremo soditi.

Dvaintrideset domov za starejše po državi je do leta 2017 vpeljalo enega izmed uradno priznanih sistemov upravljanja kakovosti. Tak sistem sicer ne meri numerično posameznih kazalnikov zdravstvene nege (na primer število padcev, bolnišničnih okužb, razjed zaradi pritiska), a naj bi vseeno pripomogel k izboljšanju znotraj doma.

Sistem upravljanja kakovosti, ki je v slovenskih domovih za starejše najbolj razširjen, je E-qalin. To je »dinamičen sistem upravljanja kakovosti, ki se ukvarja z razvijanjem procesov in struktur,« pove Franc Imperl, ki je sistem pripeljal iz Avstrije, kjer so ga razvili. Cilj sistema E-qalin je, da v delo stanovalcev vnese zavedanje, kako delajo posamezne naloge in kako jih lahko izboljšajo. Imperl pove, da tako skušajo predvsem izboljšati kulturo dela in bivanja v domu za starejše. Sistem je namenjen temu, da dom poveže vse udeležence, jim pomaga komunicirati in iskati izboljšave.

Manjše število domov za starejše uporablja sistem upravljanja kakovosti ISO 9001, ki ni namenjen specifično domovom za starejše, temveč vsem vrstam organizacij. A podobno kot E-qalin gradi predvsem na konstantnem izboljševanju notranjih procesov delovanja znotraj posameznega doma za starejše.

Zemljevid 1: Domovi za starejše, ki uporabljajo sistem upravljanja kakovosti. Domovi, označeni z zeleno barvo, imajo vpeljan sistem upravljanja kakovosti E-qalin ali ISO 9001, tisti domovi, ki so označeno z rdečo, pa sistema ne uporabljajo: bodisi ga šele uvajajo, ga ne nameravajo uvesti ali pa uporabljajo (nepreverjeni) notranji sistem upravljanja kakovosti. Z rdečo so označeni tudi neodzivni domove za starejše.

Od 94 domov za starejše, ki smo jih v letu 2017 kontaktirali pri Pod črto, nam je na vprašanja odgovorilo 83 domov. Od teh jih je do leta 2017 sistem upravljanja kakovosti E-qalin ali ISO 9001 vpeljalo 32 domov, od tega 27 javnih domov za starejše in zgolj 5 zasebnih domov s koncesijo. Še osem koncesionarjev in osem javnih domov je v tem trenutku v procesu uvajanja sistema upravljanja kakovosti.

Stroški sistema

Zakaj sistema ne uporablja več domov za starejše?

V prvi vrsti zato, ker v Sloveniji ne obstaja sistem spremljanja kakovosti, ki bi mu domovi morali slediti. Tako lahko dom sam presodi, ali bo vlagal v spremljanje in izboljševanje kakovosti ali ne.

Tak sistem namreč stane: dom mora vanj vložiti denar in čas svojih zaposlenih, ki kakovost spremljajo in uvajajo.

Uporaba E-qalina je precej draga. Strošek sistema je predvsem izobrazba delavcev v domovih, ki sistem vodijo. Franc Imperl, ki opravlja izobraževanja, pove, da ima dom z okvirno 150 stanovalci v prvem letu 5250 evrov stroškov z izobrazbo treh procesnih vodij in petih moderatorjev. V drugem ali tretjem letu se za ceno 6120 evrov za potrebe vodenja kakovosti izobrazi še dodatnih dvajset zaposlenih. Dom ima poleg tega strošek z letnim merjenjem zadovoljstva stanovalcev, na tri leta pa še z merjenjem zadovoljstva svojcev vseh stanovalcev in svojih zaposlenih.

Ali je to previsoka cena, se odloči vsak dom posebej. Direktorica Doma za starejše občane Ljubljana Moste-Polje Marija Sajovic je na primer za Pod črto povedala, da je ta denar veliko raje porabila za novo kad, ki omogoča starejšim lažje dvigovanje in večjo udobnost.

A večini javnih domov ta strošek vseeno ni previsok: več kot polovica javnih domov za starejše sistem upravljanja kakovosti bodisi uporablja bodisi ga uvaja. Manj smisla glede na podatke v vodenju sistema vidijo koncesionarji: sistem upravljanja kakovosti uporablja zgolj 15 odstotkov koncesionarjev, še dodatnih 10 odstotkov jih sistem uvaja. Domovi DEOS uporabljajo interni sistem spremljanja kakovosti, nam je povedal Miha Kranjc iz DEOS.

Država obljublja poenoten sistem spremljanja kakovosti

Sistemi upravljanja kakovosti so zastavljeni tako, da spremljajo in izboljšujejo zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih v domovih za starejše (ali v kateri drugi organizaciji), ne merijo pa specifično zdravstvenih kazalnikov. Na primer, kakšno je število padcev ali razjed, ki nastanejo v domu.

Sistemi spremljanja kakovosti v slovenskih domovih za starejše, tudi kjer obstajajo, niso poenoteni, niti niso vedno prilagojeni specifikam dela v domovih za starejše. Brez enotnega sistema pa ne moremo biti prepričani o kakovosti dela znotraj domov, kakor smo na Pod črto že pisali. A država obljublja, da se bo to spremenilo.

»Ta ideja je zdaj zelo zrela,« o uvajanju enotnih sistemov spremljanja kakovosti pove Aleš Kenda z direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo. »Če bi nas vprašali deset let nazaj, ne bi razmišljali o tem, zdaj pa je to pred realizacijo.«

»Mi bi želeli, da so sistemi (spremljanja kakovosti) poenoteni,« doda Janja Romih, prav tako z ministrstva za delo. »Ta sistem bi meril specifične kazalnike in mi smo že začeli pogovore z ministrstvom za zdravje, da bi se v okviru pilota izoblikovali kazalniki, kot so na primer padci,« pove. A natančne časovnice vpeljave sistema kakovosti za slovenske domove ne more podati.