Potres v Zagrebu: pomagajmo ARSO zbrati podatke

S poročilom o tem, ali smo čutili potres ali ne, bomo pomagali zbrati podatke za določanje potresne nevarnosti našega kraja.

Ilustracija: Metod Blejec

V nedeljo, 22. marca 2020, ob pol sedmih zjutraj je Zagreb stresel potres z magnitudo 5,1. Čutili smo ga tudi pri nas. Mnogi so se zbudili, čutili smo lahko tresenje celotne stavbe ali nihanje posamičnih predmetov. Ponekod so loputala vrata in okna.

Intenziteto potresa na Hrvaškem z nadžariščem v bližini Zagreba so hrvaški seizmologi ocenili s 7. stopnjo po evropski potresni lestvici. Pri tej jakosti potresa se večina ljudi prestraši in zbeži na prosto. Predmeti se premikajo, stvari padajo s polic. Na dobro grajenih stavbah nastajajo manjše poškodbe, kot so razpoke. Odpada omet in deli dimnikov. Na starejših ali slabše grajenih stavbah se lahko pojavijo velike razpoke in podrejo predelne stene.

Nedeljski potres je imel nadžarišče nekaj kilometrov severovzhodno od Zagreba.

»Tam so se že dogajali potresi, ki so Zagrebu naredili škodo,« je povedala seizmologinja Ina Cecić z Agencije za okolje (ARSO). Takšen potres se je zgodil 9. novembra 1880 in je bil močnejši kot včerajšnji, z ocenjeno magnitudo med 6 in 6,5. Podatek ni natančen, saj se je magnitudo takrat ocenjevalo posredno. Cecić pove, da je bila ob tem potresu zabeležena ena smrtna žrtev. Na nekoga je padel dimnik, ko je bežal iz svoje hiše. Intenziteta potresa je bila 8. stopnje po evropski potresni lestvici.

Zanimivo je, da je bila tudi leta 1880 v Velikem zagrebškem potresu, kakor so ga poimenovali, poškodovana zagrebška katedrala, ki so jo uspeli ponovno rekonstruirati šele do leta 1906. Med nedeljskim potresom se je na katedrali porušil vrh južnega stolpa.

V Sloveniji po do sedaj zbranih podatkih, ki so jih prejeli na ARSO od posameznikov, potres z nadžariščem v bližini Zagreba ni presegal 5. stopnje po Evropski potresni lestvici. Kar pomeni, da ga je večina prebivalcev čutila, vendar pa potres v večini ni povzročil poškodb na stavbah.

Podatke o učinkih potresov pridobivajo na ARSO od opazovalcev. Se pravi od vsakega od nas, ki je čutil ali ni čutil današnjega potresa. Kot bomo razložili kasneje, sta enako pomembna oba podatka. Na podlagi zbranih podatkov nato pri ARSO izračunajo intenziteto potresa za vsako naselje v Sloveniji. Ti podatki so pomembni za izdelavo ocen o potresni nevarnosti posamičnega kraja.

Ste čutili včerajšnji potres ali potresa niste čutili? Oba podatka sta pomembna. Svoja opažanja sporočite ARSO tako, da izpolnite vprašalnik.

Zagrebška katedrala pred potresom leta 1880. Vir: Nacionalna univerzitetna knjižnica Zagreb

Za oceno učinka na nek kraj je pomembna intenziteta potresa

Magnitudo potresa izračunamo na podlagi seizmoloških meritev. Ljudje običajno zaznamo potres z magnitudo vsaj 3.0, škodo pa povzročajo potresi z magnitudo vsaj 5.0.

»Magnituda je dogovorjena vrednost, kot število čevljev. Nima fizikalne vrednosti, tako da magnitude ne moremo meriti neposredno kot temperature ali višine,« je povedala Cecić. Magnituda nam pove, koliko energije se je sprostilo iz središča potresa. Seizmologi jo izračunajo na podlagi podatkov, ki jih ob potresu zabeležijo instrumenti v opazovalnicah. Več opazovalnic imamo, bolj natančno lahko določimo magnitudo potresa.

V Sloveniji je v državo mrežo vključenih 26 potresnih opazovalnic. Ob teh imamo še dodatne opazovalnice v potresno izpostavljenih krajih, kot so Bovec, Kobarid in Ljubljana. »Te opazovalnice, imenovane tudi pospeškometri, so manj občutljive. Potrebujemo jih zato, da bi lahko zaznali meritve v primeru močnejšega potresa,« je pojasnila Cecić. Podatki o pospeških pri gibanju tal med potresom so pomembni za gradbenike. Uporabljajo se predvsem pri projektiranju večjih objektov.

Če nam magnituda pove, kako močen je bil potres, je za oceno njegovega učinka na posamičen kraj pomembna intenziteta potresa. »Če je magnituda visoka, so seveda tudi učinki običajno večji. Vendar je bil učinek potresa v Zagrebu seveda drugačen kot v Ljubljani,« je povedala seizmologinja dr. Martina Čarman z ARSO.

S pomočjo vprašalnikov, ki jih izpolnijo opazovalci, na ARSO zelo hitro pridobijo podatke s terena, na podlagi katerih lahko kasneje določijo učinek potresa za vsako posamično naselje.

Podatek o intenziteti potresa je po besedah dr. Čarman za ta namen bolj pomemben kot sama magnituda potresa. Najprej zato, ker lahko na podlagi takojšnjih poročil s terena, ko gre za močnejši potres, podatke takoj posredujejo tudi civilni zaščiti. V nedeljo so tako na podlagi dobljenih podatkov s terena s civilno zaščito usklajevali, kakšne nasvete dati prebivalcem.

Iz vprašalnikov, ki so jih prejeli takoj po potresu, so na ARSO ocenili, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla 5. stopnje po evropski potresni lestvici. Po analizi prvih 4795 vprašalnikov so dan kasneje ugotovili, da je bila najmanjša oddaljenost od nadžarišča potresa v Zagrebu, kjer smo v Sloveniji čutili potres, 25 kilometrov in največja 203 kilometre. »So pa na slovensko-hrvaški meje nekatere stavbe utrpele manjše konstrukcijske poškodbe, na primer lasaste razpoke, odpadel je omet,« pove dr. Čarman.

Za celotno oceno intenzitete potresa so potrebni v primeru, ko je prišlo do poškodbe stavb, tudi podatki s terena. Za Zagreb bodo tako končni podatki o intenziteti potresa znani, ko bodo na terenu zbrali informacije, kolikšen delež stavb je bil med potresom poškodovan.

Prvi rezultati obdelave 4795 vprašalnikov: karta samodejno določene intenzitete v Sloveniji za potres z dne 22. 3. 2020 pri Zagrebu. Vsak barvni krogec na karti prikaže intenziteto za posamezen kraj, za katerega so na ARSO dobili podatke iz vprašalnikov.
Najmanjša oddaljenost od nadžarišča, kjer so potres zaznali (v Sloveniji): 25 km. Naselje: Obrežje
Največja oddaljenost, kjer so potres zaznali: 203 km. Naselje: Žaga. (EMS-98 je evropska potresna lestvica.). Vir infografike: ARSO

Nikoli ni prepozno, da oddate podatke o potresu

Vendar pa podatki opazovalcev niso pomembni samo takoj po potresu. Ključni so tudi za pripravo podatkov o potresni nevarnosti posamičnega kraja.

Podatke od opazovalcev želijo zato za nedeljski potres v Zagrebu zbrati za celotno polje potresnih učinkov, ki je imelo polmer nekaj 100 kilometrov, je povedla Cecić. To bo namreč omogočilo primerjanje podatkov s starejšimi potresi.

Vse zbrane podatke pri ARSO narišejo na karto in tako začrtajo polje potresnih učinkov. Zato so pomembni tudi podatki, da ljudje potresa niso čutili, je pojasnila Cecić.

Podatke o intenziteti lahko potem primerjajo tudi s podatki zgodovinskih potresov, za katere nimamo inštrumentalnih zapisov o magnitudi potresa.

Ko želimo določiti potresno nevarnost nekega naselja, moramo namreč vedeti, kakšna je njegova potresna zgodovina.

Če se je nekje v zgodovini že zgodil močan potres, se bo zelo verjetno zgodil spet. »Če se nekje dogajajo potresi, se bodo dogajali tudi naprej. Ni pa nekega pravila, da bi se potresi pojavljali v enakomernih obdobjih,« je povedala Cecić. Ker je verjetnost, da se bo tam, kjer je do potresa že prišlo, potres ponovno zgodil, so zato pomembni predpisi o varni gradnji, saj lahko z njihovim upoštevanjem naredimo življenje prebivalcev bolj varno.

Podatke o posamičnem potresu lahko sicer ARSO posredujete brez časovne omejitve. Tudi ko je analiza že zaključena, bodo v primeru, da jim posredujete nove relevantne podatke, te dodali, je povedala Cecić.

Kakšne ukrepe za večjo varnost lahko izvedemo doma

Nedeljski potres v Zagrebu se je dogajal v izrednih okoliščinah.

»Nobena vaja civilne zaščite ni mogla predvideti situacije, v kateri se bosta v glavnem mestu hkrati dogajala pandemija in potres, ki naredi škodo,« je povedala Cecić. Kljub temu da naj zaradi pandemije ne bi zapuščali domov, so Zagrebčani zaradi potresa seveda zbežali na ulice.

Pri ARSO sicer opozarjajo, da je med potresom zelo nevarno zapuščati stavbe. Med samim trajanjem potresa ne zapuščamo stavb, saj nas lahko pri tem poškodujejo padajoči predmeti. Med potresom tudi ne hodimo v dvigala ali na stopnišča. Držimo se stran od visokih omar. Ko začutimo potres se umaknemo na najbližje varno mesto – počepnemo pod trdno mizo, stopimo med podboje vrat nosilne stene ali v kot ob notranji nosilni steni prostora. »Če nas potres preseneti v postelji, si dajmo vsaj kakšno blazino čez glavo,« je predlagala dr. Čarman.

Za svojo varnost med potencialnim potresom lahko sicer naredimo nekaj že ta trenutek.

Obe sogovornici sta predlagali, naj preverimo, kaj se nahaja v bližini naše postelje. Nad glavo ne imejmo obešenih težkih slik, prav tako ne polic s knjigami ali težjimi predmeti. »Poglejte okoli sebe in stvari, ki bi vas lahko ob padcu ogrozile, prestavite ali pritrdite. Ker smo trenutno doma, imamo čas za to in lahko nekaj naredimo, da bomo bolj varni«, je predlagala Cecić.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #intenziteta #magnituda #podatki #potres #Zagreb

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Okolje

Kako dobro skrbimo za naše okolje? Sistematično analiziramo okoljska vprašanja v državi.

35 prispevkov

Kako učinkovito je slovensko železniško omrežje v primerjavi z državami EU?

V okviru projekta EDJNet smo primerjali dostopnost železniških postaj, ceno vozovnic in hitrost potovanja z vlakom. Slovenija se dobro odreže …

Tema: Okolje
Članek,

Globalne podnebne spremembe zahtevajo tudi lokalne ukrepe

Podnebni scenariji kažejo, da bodo prihodnja desetletja toplejša. Kar v Sloveniji pomeni več vročinskih valov, poplav in skrajnih vremenskih pojavov.

Tema: Okolje
Mnenje,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno