Javni uslužbenci, ki so se s svojim delovanjem znašli v nasprotju interesov (tretji del)

Objavljamo tretje štiri kršitve nasprotja interesov, ki jih je v letih 2013 in 2014 ugotovila komisija za preprečevanje korupcije.

Poslovanje Mestne občine Novo Mesto je nadzorovala oseba, ki je v letu nadzora prek svojega podjetja poslovala z občino. Foto: sasa.mutic
Poslovanje Mestne občine Novo Mesto je nadzorovala oseba, ki je v letu nadzora prek svojega podjetja poslovala z občino. Foto: sasa.mutic

V okviru dosjeja Nasprotja interesov sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije o javnih uslužbencih, ki so javno službo izrabili za doseganje zasebnih interesov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za takšno ravnanje sicer predpisuje od 400 do 1200 evrov globe. A pri podcrto.si menimo, da morajo biti kršitelji tudi javno izpostavljeni.

Zato v tem članku objavljamo druge štiri primere nasprotij interesov, ki jih je od aprila 2013 do danes obravnavala komisija za preprečevanje korupcije.

Župan sklepal posle s »svojimi« društvi in zavodi


Župan občine Videm Friderik Bračič je v letu 2012 sklenil kar osem pogodb s poslovnimi subjekti, v katerih je sam udeležen kot zakonit zastopnik ali pa je v njih član upravljavskega organa.

Na podcrto.si  smo že pisali o poslih med občino in županovimi sorodniki in mestnimi svetniki. A to niso bile edine nepravilnosti v občini Videm. KPK je namreč ugotovila nadaljnje kršitve pri več poslih, sklenjenih  letu 2012. Kot uradna oseba je Friderik Bračič podpisal pogodbo v vrednosti 1004 evre o sofinanciranju Etnografskega društva Haloze, v katerem je bil do leta 1999 predsednik. Sklep o dodelitvi sredstev je na koncu podpisala direktorica občinske uprave.  Z istim društvom, a za drug program, je podpisal tudi pogodbo, na kateri je bil na obeh straneh – v vlogi župana občine in v vlogi predsednika društva – podpisnik on.

V vlogi župana je podpisal tudi 1087 evrov vredno pogodbo o sofinanciranju  Športnega društva malega nogometa Majolka, katerega predsednik je. Prav tako je podpisal pogodbo o sofinanciranju med občino Videm in Športnim društvom Videm, v katerem je član upravnega odbora, pred tem pa je bil njegov predsednik. Vrednost sofinanciranja pogodbe je bila 13353 evrov. Istemu društvu je brez podlage v razpisu nakazal enkrat 500 evrov in drugič 1500 evrov, v obeh primerih je bil razlog »sofinanciranje drugih projektov«. Športno društvo Videm je od občine prejelo tudi enkraten znesek 3300 evrov, domnevno zato ker je bilo društvo edino, ki je bilo pripravljeno izvesti čistilno akcijo.

Podpisal je tudi uredbo za izplačilo 500 evrov Športnemu društvu Videm za organizacijo športnega projekta Žogica Nogica za šolske otroke. Nakazilo sredstev je bilo domnevno (brez pisnih utemeljitev) dogovorjeno med OŠ Videm in ŠD Videm, župan pa naj bi sodeloval pri dogovorih. Kot je navedeno v poročilu KPK, občina zakonske podlage za odreditev izplačil »ne zna oziroma ne more pojasniti«.

KPK je ugotovila, da je Bračič z vsemi osmimi podpisanimi izvršilnimi akti med občino in omenjenimi subjekti kršil določila zakona o dolžnem izogibanju nasprotja interesov. S podpisi je namreč subjektom omogočil korist v obliki prejetih finančnih sredstvih. Pred podpisom pogodb bi moral župan kot uradna oseba obvestiti svojega predstojnika o okoliščinah in do njegove odločitve prenehati z delom. KPK zaključuje, da bi s moral Bračič izključiti iz vseh postopkov odločanja o sofinanciranju in izvršitvami izplačil preko odredb. KPK je občino zato pozvala naj čim prej uveljavlja ničnost vseh podpisanih pogodb, katerih skupen znesek je bil 22.244 evrov. Proti županu je KPK uvedla prekrškovni postopek, a ker je bila zoper odločbo o prekršku, vložena zahteva za sodno varstvo, ki še ni pravnomočna, o kazni zoper Bračiča še ni mogoče dajati podatkov, so nam sporočili iz KPK. Bračič se na naša vprašanja ni odzval.

Direktor Ljudske univerze Rogaška Slatina sklenil za 86.000 evrov poslov s svojim podjetjem

Direktor Ljudske univerze Rogaška Slatina Igor Prah je kar nekaj let poslovno sodeloval s svojim podjetjem, spornih naj bi bilo za skoraj 90.000 evrov poslov. Poleg tega obstaja resen sum, da se je z prilagajanjem pogodb izognil vključitvi protikorupcijske klavzule v pogodbe, zaradi česar spornih poslov ni mogoče razveljaviti.

Igor Prah je bil direktor Ljudske univerze od leta 2007 do septembra 2013. Polovični lastnik podjetja Prah d. o. o. pa je že od leta 2001. Vrednost pogodb med LU Rogaška Slatina in podjetjem Prah d. o. o. je od uveljavitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPk) leta 2010 znašala 86.776,81 evrov. Sedem pogodb je bilo sklenjenih za najem prostorov, ena pa za izvajanje organizacije in izvedbe izobraževalnih programov logistični tehnik in voznik.  Nobena od podpisanih pogodb ni vsebovala protikorupcijske klavzule; vrednost pogodb z izjemo ene je bila sicer manjša kot 10.000 evrov (Javni zavodi morajo protikorupcijsko klavzulo v pogodbo vključiti, če je njena vrednost višja od 10.000 evrov brez DDV).

A kot opozarja KPK, je bilo iz pregledane dokumentacije lahko razbrati, da so bila planirana sredstva za najem prostorov višja od 10.000 evrov, a jih je zavod razbil na več manjših pogodb in se tako izognil vključitvi protikorupcijske klavzule vanje. Če bi bila v pogodbe vključena klavzula, bi bile namreč pogodbe v primeru ugotovitve nasprotja interesov nične,  ljudska univerza pa bi bila upravičena do povrnitve vseh sredstev, ki jih je na podlagi nedovoljenih poslov plačala podjetju Prah d. o. o. KPK je tako uradno lahko zabeležila le eno kršitev, pa tudi pri tej pogodbi je že potekel zastaralni rok, zaradi česar postopka o prekršku zoper Igorja Praha ni bilo smiselno začeti.

Kot je navedeno v poročilu, KPK zaznava tveganje, da so na LU Rogaška Slatina, glede na to da niti v eni pogodbi s podjetjem Prah d. o. o niso vključili protikorupcijske klavzule, pri vključevanju in upoštevanju zakona malomarni.

Direktor Ljudske univerze Rogaška Slatina Igor Prah se je znašel v nasprotju interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZintPK, ker je s podjetjem Prah d. o. o., katerega polovični lastnik in prokurist je, od uveljavitve zakona sklenil osem pogodb, ki jih je kot direktor podpisal v imenu LU Rogaška Slatina. Podpisnik na strani zasebnega podjetja Prah d. o. o. je bil v vseh primerih drugi prokurist podjetja, Leopold Prah, po naših informacijah brat Igorja Praha in drugi polovični lastnik podjetja. Po pojasnilih LU Rogaška Slatina protikorupcijski komisiji so v vseh primerih, ko se je na razpis prijavilo podjetje Prah d. o. o., upoštevali dikcije ZIntPK. Direktor, torej Igor Prah, v postopkih naročanja ni sodeloval, odločilen kriterij izbora pa je bila po njihovih besedah vedno cena.

KPK navaja, da četudi se je po besedah LU Rogaška Slatina direktor Igor Prah izločil iz vseh postopkov, v katerih je sodelovalo podjetje Prah, je v vseh primerih nastopil kot podpisnik pogodbe na strani LU Rogaška Slatina. Dejstvo, da je Prah kot direktor javnega zavoda sklepal pogodbe s svojim podjetjem oziroma podjetjem v lasti njegovega sorodnika, če ne že dejansko vplival – pa vsaj ustvarjal videz, da vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog direktorja javnega zavoda. Zasebni interes KPK prepoznava kot premoženjsko korist za direktorja Igorja Praha, hkratnega polovičnega lastnika podjetja Prah d. o. o. in vsaj še za njegovega brata Leopolda Praha kot drugega lastnika.

Na čelu zavoda zdaj Prahova sestra

LU Rogaška Slatina na naša vprašanja, od kdaj Prah ni več direktor in ali še poslujejo z njegovim podjetjem, niso odgovorili. Vprašanja smo naslovili neposredno na novo direktorico Lidijo Sovinc. Pri preverjanju na Supervizorju, ali LU Rogaška Slatina še naprej sodeluje s podjetjem Prah d. o. o. in njihovimi novoustanovljenimi družbami, pa smo odkrili zanimiv podatek.

Lidija Sovinc, nekdaj Lidija Prah, je bila od leta 2009 do leta 2012 direktorica podjetja Prah d. o. o. Kot nam je še uspelo izvedeti, naj bi šlo za sestro lastnikov, Igorja in Leopolda Praha. Sovinčeva je postala direktorica LU Rogaška Slatina leta 2013, ko se je septembra iztekel mandat njenemu bratu Igorju Prahu. Na razpis naj bi po informacijah lokalnih medijev prispela le njena prijava. Razprave o imenovanju nove direktorice pa v predpisanem roku 20 dni ni mogla opraviti kar polovica občinskih svetov občin ustanoviteljic LU Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek), saj jim je svet LU gradivo za obravnavo poslal konec avgusta, ko ni bilo na sporedu nobene seje občinskega sveta. V primeru, da občine soustanoviteljice v roku ne dajo odgovora, se šteje, da se z imenovanjem strinjajo. O imenovanju Sovinčeve so razpravljali le v Občini Rogaška Slatina, svetniki v Rogatcu pa so jo brez razprave potrdili, saj je bila edina kandidatka z izpolnjenimi pogoji. Sicer pa mnenje soustanoviteljev pri imenovanju direktorja LU Rogaška ni zavezujoče. Imenovanje Sovinčeve na čelo LU Rogaška Slatina je bilo tako kljub neprimernemu času za imenovanje zakoniti in v skladu s predpisi.

Podatki Supervizorja pa so poleg sorodstvene in poslovne povezave nove direktorice zavoda s podjetjem Prah razkrili, da LU Rogaška Slatina še naprej posluje s podjetjem Prah. Glede na veljaven zakon se tudi v tem primeru pojavlja sum nasprotja interesov, saj je LU Rogaška Slatina poslovno prakso s podjetjem Prah, ki je v lasti direktoričine družine, še naprej izvaja. Samo v času, ko zavod vodi Sovinčeva, so s podjetjem Prah d. o. o. sklenili za 14.483 evrov poslov. KPK tega podatka ne komentira, saj zdajšnjega poslovanja LU Rogaška Slatina niso preverjali.

Podjetje Prah d. o. o. sicer glavnino svojih prihodkov dobi od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter od Zavoda za zaposlovanje RS. Kljub temu, da je bilo podjetje ustanovljeno že leta 2003, pa je omembe vredne prihodke začelo prikazovati šele leta 2007, ko je bil na čelu LU Rogaška Slatina imenovan njegov lastnik Igor Prah. Od leta 2007 do danes je Prah d. o. o. od Zavoda za zaposlovanje prejelo milijon in pol evrov. In kljub temu, da je Delo aprila 2013 poročalo o tem, da naj bi Zavod za zaposlovanje prekinil pogodbo s podjetjem Prah d. o. o. – uradno so navedli nespoštovanje pogodbenih obveznosti, v javnosti pa je sicer že krožila možnost, da Prah krši korupcijsko zakonodajo, ker preko javnega zavoda posluje s svojim podjetjem – zavod za zaposlovanje še naprej sodeluje s podjetjem Prah. Od aprila 2013 (po objavi članka v Delu) do danes o mu nakazali 268.000 evrov, Ljudska univerza Rogaška Slatina pa mu je v tem obdobju nakazala 25.000 evrov.

Na Zavodu za zaposlovanje RS so nam pojasnili, da so nepravilnosti odkrili v zvezi s pogodbami, ki so jih s podjetjem Prah imeli sklenjene za izvajanje programov pomoči pri samozaposlovanju. Podjetje Prah je v imenu Zavoda za zaposlovanje opravljalo svetovalne intervjuje za presojo kandidatove poslovne ideje ter delavnice za pripravo na samozaposlitev. Od leta 2009 pa podjetje Prah za Zavod zagotavlja tudi funkcionalno usposabljanje za voznike kategorije D in E ter priprave za pridobitev temeljne poklicne kvalifikacije (TPK) za voznike v cestnem prometu. Izbran je bil na podlagi javnega razpisa, pogodba pa je veljavna do konca junija tega leta. »Ta pogodba se izvaja v skladu z naročilom in v njej ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Zavod nima nobenega interesa, da bi od nje odstopi,« so nam še dejali.

KPK proti Prahu ni uvedla prekrškovnega postopka, je pa na zavod naslovila predlog, da se izvede ustrezen nadzor nad vsemi sklenjenimi pogodbami z zunanjimi izvajalci v luči preprečevanja nasprotja interesov in izpolnjevanja zahtev vključevanja protikorupcijske klavzule v pogodbe nad 10.000 evrov brez DDV. O obstoju nasprotja interesov so obvestili tudi občine ustanoviteljice LU Rogaška Slatina, s predlogom, da ti prek svojih predstavnikov v svetu zavoda LU Rogaška Slatina v prihodnje bolje skrbijo za dosledno spoštovanje določil ZIntPK.

Ženo z diplomo iz elektrotehnike zaposlil kot korepetitorko baleta

KPK je preiskovala nezakonito zaposlitev na Glasbeni šoli v Novi Gorici. Iz zapisnikov, ki jih je KPK-ju posredoval Inšpektorat za delo, je razvidno, da ravnatelj glasbene šole Mykhaylo Madan decembra 2011 ni objavil prostega delovnega mesta korepetitor baleta, kot to zahteva zakon o delovnih razmerjih. Inšpekcijski nadzor je ugotovil, da je ravnatelj z objavo delovnega mesta korepetitor baleta kršil rok za prijavo kandidatov na delovno mesto.

Obrazec prostega delovnega mesta je bil Zavodu za zaposlovanje posredovan 27. decembra 2011, naslednji dan je bila objava izobešena tudi na oglasni deski šole, še isti dan pa je bila po navodilu ravnatelja objava od tam odstranjena. Ravnatelj je naslednji dan opravil izbiro in za delovno mesto korepetitor baleta sklenil pogodbo z edino kandidatko Anželiko Lomovo, svojo ženo, ki ima diplomo s področja elektrotehnike. Po ugotovitvah inšpektorata Anželika Lomova ni izpolnjevala pogojev za delovno mesto korepetitorja baleta.

To pa ni bila edina kršitev. Ravnatelj Madan še enega prostega delovnega mesta, knjižničar, na katerega je prav tako zaposlil svojo ženo, sploh ni javno objavil, s čimer je prav tako kršil zakon. Iz dokumentacije, ki jo je KPK pridobila od šole, je bilo ugotovljeno, da je del te dokumentacije ponarejen, saj je ena izmed zaposlenih na šoli inšpektorici priznala, da ji je nekdo, domnevno Madan, naročil, da je pred oddajo dokumentov uničila originalni objavi delovnih mest in napisala novi objavi. Iz poročila KPK ni razvidno, kdo je to uničenje dokumentov naročil.  Zaposlena  je morala v objavah popraviti delovni čas za delovno mesto korepetitor baleta in dopisati še delovno mesto knjižničar. Prvotno objavo je morala strgati.

KPK tako ugotavlja, da Mykhalo Madan kot uradna oseba ni izpolnjeval določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki nalagajo dolžno ravnanje v primeru, ko se uradna oseba znajde v nasprotju interesov. Po zakonu bi moral Madan, ko se je njegova žena prijavila na razpis,  o nasprotju interesov obvestiti predsednika sveta glasbene šole oziroma se izločiti iz vseh faz odločanja. Ker tega ni storil, je kršil dolžno ravnanje, s tem pa svoji ženi omogočil korist v obliki izplačila za zaposlitvi za določen čas. Ker je s svojim nezakonitim ravnanjem svoji ženi omogočil premoženjsko korist v obliki prejete plače za svoje delo, je po mnenju KPK Mykhaylo Madan ne le kršil določbe o izogibanju nasprotja interesov, temveč je tudi ravnal koruptivno. KPK je zaradi suma ponarejanja listin podala tudi kazensko ovadbo tožilstvu.

Svet Glasbene šole Nova Gorica je sicer avgusta 2013 ravnatelja Mykhayla Madana odstavil.

Prikaz nasprotnih dejstev Mykhayla Madana

»Odločba KPK ni postala pravnomočna.

Odločba Delovne inšpekcije ni postala pravnomočna.

Delovni spor zaradi nezakonite razrešitve še ni zaključen.

Zoper mene ni bila vložena nobena kazenska ovadba.

Vse očitano se je ugotavljalo zgolj na podlagi prijave poslovne sekretarke zavoda Silvane Vrabec. Drugih dokazil ni.

Ravnatelj , kot edini odgovorni na zavodu ni podrejen predsednici sveta zavoda, mu ni potrebno obveščati predsednico o nasprotju interesov. Kot edini odgovorni na zavodu tudi ne sme se izločiti iz vseh faz odločanja o zaposlitvi.

Moja žena, Specialist elektronske tehnike s pedagoško andragoško izobrazbo je bila zaposlena na zavodu za 42%  za določen čas, v skladu z Zakonom o financiranju v vzgoji in izobraževanju.

Nisem kriv ničesar. Zavod sem vodil zakonito in gospodarno. Razrešen sem bil zaradi nasprotovanja nakupu predragega za nižjo glasbeno šolo klavirja, vrednega 85000 evrov, pri katerem bi prišlo do nenamenske porabe sredstev zavoda«.

V imenu občine nadziral vrtec, s katerim je poslovno sodeloval

Damir Delič je kot član nadzornega odbora Mestne občine Novo mesto (MONM) opravljal nadzor nad zaključnim računom vrtca Pedenjped Novo mesto kljub temu, da je imel z vrtcem preko svojega podjetja sklenjeno pogodbo o sodelovanju, v okviru katere je za opravljene storitve od vrtca prejel skupno tri tisoč evrov.

Demir Delič je član nadzornega odbora MONM od leta 2010, direktor družbe D&DD d. o. o. pa že od leta 1999 dalje. Deliča je občina za nadzor nad zaključnima računoma vrtca Ciciban in Pedenjped v Novem Mestu imenovala 9. septembra 2011. V času izvedbe nadzora je imel vrtec Pedenjped s podjetjem D&DD sklenjeno pogodbo o izterjavi z dne 31. marca 2010, ki je imela veljavnost z aneksom podaljšano do 1.4.2012. V tem času je družba D&DD vrtu Pedenjped izstavila več računov v skupnem znesku 2999,74 evra. Zadnji račun  je bil izstavljen 8. septembra 2012, torej le dan pred tem, ko je Deliča za nadzornika v vrtcu imenovala občina. Po tem datumu D&DD za vrtec ni opravila nobene storitve po pogodbi, niti ni od vrtca prejela nobenega denarja.

Delič po pridobitvi sklepa, s katerim je bil imenovan za nadzornika v vrtcu, ni nikogar obvestil o poslovnem sodelovanju njegovega podjetja z vrtcem, kot bi to v skladu z zakonom moral.

Kot je ugotovila KPK, je Damir Delič kot uradna oseba v funkciji člana nadzornega odbora občine Novo Mesto, dolžan spoštovati določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ko je kot član odbora opravljal nadzor nad zaključnim računom vrtca, se je zaradi preteklega poslovnega sodelovanja z istim vrtcem, znašel v okoliščinah, ki so najmanj ustvarile videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih nalog. KPK zato meni, da njegovo dejanje izpolnjuje znake nasprotja interesov. Proti Deliču je KPK uvedla prekrškovni postopek, v katerem je ugotovila, da je kršil zakon, in mu naložila plačilo 400 evrov kazni.

Iz mestne občine Novo Mesto so nam sporočili, da Damir Delič od 4. novembra 2014 ni več član nadzornega odbora občine, saj je tega dne potekel mandat vsem članom. O poročilu KPK zoper Deliča so bili obveščeni, prav tako tudi o prekrškovnem postopku, ker se je kot uradna oseba znašel v nasprotju interesov, kot jih opredeljuje zakon. Kot so nam še povedali, je Delič zoper ugotovitve KPK vložil zahtevo za sodno varstvo.

Dokumenti:

Občina Videm

Ljudska univerza Rogaška Slatina

Mestna občina Novo mesto

Glasbena šola Nova Gorica

 

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nasprotja interesov

Sistematično objavljamo ugotovitve protikorupcijske komisije v primerih nepotizma, dajanja poslov na podlagi družinskih vezi in ostalih nezakonitih ravnanj javnih uslužbencev.

9 prispevkov

Protikorupcijska komisija se pri nasprotjih interesov ukvarja z banalnostmi

Komisija za preprečevanje korupcije zapravlja čas in resurse za preiskovanje minornih kršitev javnih funkcionarjev. Glavni razlog za to je stalno …

Tema: Nasprotja interesov
Članek,

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so se znašli v nasprotju interesov (sedmi del)

KPK je ugotovila nepravilnosti pri zaposlitvi županovega sorodnika v občini Lovrenc na Pohorju, kadrovanju v piranskem javnem podjetju ter volitvah …

Tema: Nasprotja interesov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno